Ime “Galicija” in grb

1. Ime “Galicija”

Etimolog Davorin Trstenjak , ki je leta je leta 1864 v Galiciji preučeval ostanke rimske dobe domneva, da ime Galicija izvira iz staroslovenske besede “galice”, kar pomeni vrana. (Za Savinjsko dolino so vrane značilne.) Kraj Galicija se je baje tako imenoval že v rimskem času. Drugi trdijo, da ime Galicija izhaja od imena španske pokrajine, kjer je grob sv. Jakoba starejšega. Ker je na ta grob romalo tudi plemstvo iz naših krajev, naj bi od tam prineslo kult in ime sv. Jakoba, kateremu so pozneje zgradili tudi cerkev. Zavetnik cerkve je sv. Jakob. Nastala pa je šele v 16. stoletju. Vanjo sta vzidana rimska napisna kamna. Tudi krajevni leksikon Slovenije trdi, da je dala kraju ime cerkev (glej KLS, str. 489). V letopisu Matice slovenske, 1870, str. 25, je skušal D. Trstenjak pojasniti etimologijo imena Galicija. Trdi, da je Galicija v zvezi s staroslovansko mitologijo. Takšna mesta, kjer so stali templji v čast sončnemu bogu, godcu in pevcu, so stari Slovani imenovali “galicije”. Ker so bili ti plesi navadno v toplem poletnem času, je po pokristjanjevanju poganskega sončnega boga nadomestil apostol Jakob. So pa ime Galicija razlagali tudi tako, da je v starih časih živel v Galiciji (ki se je takrat seveda imenovala drugače) neki Poljak iz Galicije – seveda poljske. Kdor je šel k njemu, je rekel: Grem h galicijanerju. Kraj, kjer je živel, pa je postala Galicija. To je seveda ljudsko izročilo, ki pa ima svoj mit.

2. Grb krajevne skupnosti Galicija

Oblikovanje logotipa je zahtevno, saj mora upoštevati simbole in zakonitosti heraldike. Ta pa v osnovi predpisuje ustrezen pomen vsakega detajla, ki se pojavi na grbu. Grb mora biti enostaven, razumljiv, vsebovati mora elemente ki se navezujejo na kraj ali kraje. Na njem ne sme biti preveč in ne premalo simbolov. Zahtevnost je toliko večja, ker mora logotip vsebovati značilnosti več krajev, kraji pa so nastali v različnih časovnih obdobjih in imajo s tem tudi različno tradicijo in zaradi toka zgodovine tudi različno preteklost. Zanimivo je tudi, da je krajevna skupnost dobila ime po kraju Galicija, ki je najmlajši kraj, saj je nastal šele po II. Svetovni vojni. Pred pričetkom ustvarjanja in oblikovanja grba je potrebno poiskati sledeče značilnosti krajev, ki so temelj za nadaljnje delo.
– Naselitev prebivalstva v kraje ali širše območje, prve omembe krajev ali zaselkov ter dogodki povezani s tem,
– Izvor imena KS Galicija,
– Pomembnejši dogodki v zgodovini razvoja kraja,
– Značilnosti zaselkov,
– Pričetek izobraževanja in šolstva,
– Osnovne in temeljne dejavnosti, s katerimi se je ukvarjalo takratno prebivalstvo…

Odgovore na marsikatero vprašanje je možno najti v različnih literaturah in ti so osnova za delo oblikovanja. Pomembnejši podatki, ki so nam bili v pomoč so:
Pričetek naseljevanja na širše območje KS se prične že v VII. stoletju, kar pomeni, da so naši predniki na tem območju že dobrih 1300 let. Tudi prva omemba nekaterih krajev sega v daljno leto 1190, Pernovo, leta 1329 Velika Pirešica in leta 1458 Zavrh.

Za kraje KS so bili pomembni naslednji dogodki:
– Leta 1422 prva omemba cerkve sv. Jakoba
– V letih 1530-1535 je bil koristnik nekaterih zemljišč tudi Primož Trubar
– Leta 1794 ponovno podeljen rudarski patent
– Leta 1845 pričetek šolstva
– Leta 1850 ustanovljena občina Velika Pirešica…

V grb je vključenih pet simbolov:
1. Ščit,
2. meja,
3. Sonce in šest žarkov,
4. število 7,
5. ptica.

2.1 Ščit

Ščit je simbol pasivnega, obrambnega, zaščitnega orožja, torej ni napadalno orožje. Tako kot nas varuje pred puščicami in kopji, nas obvaruje pred vsem, kar je slabo in zlo. Kot simbol pomeni, da ščit ščiti vse, ki stojijo za njim.

2.2 Meja

Meja je obris KS in ponazarja povezanost ljudi znotraj ene celote.

2.3 Sonce in šest žarkov

Sonce je zasnovano kot sin najvišjega boga in brat mavrice. Sonce je središče neba, kot je srce v središču človeka. Sonce je vir svetlobe, toplote in življenja. Sončni žarki ne le poživljajo, marveč tudi oznanjajo stvari, in sicer tako, da jih naredi zaznavne, kar predstavlja razširitev začetne točke, ker meri prostor. Sončni žarki osvetljujejo šest razsežnosti prostora – štiri strani neba ter zenit in nadirij. Abu Jakub je zapisal, da je šest popolno število saj ga povezuje s šestimi dnevi stvarjenja in šestimi energijami sveta. Šest žarkov predstavlja šest krajev: Galicijo, Hramše, Pernovo, Veliko Pirešico, Zavrh in Železno.

2.4 Sedem

Sedem ustreza sedmim dnem v tednu, sedmim stopnjam popolnosti, sedmim nebeškim sferam, sedmim cvetnim listom vrtnice itd. Pri Egipčanih je bila številka sedem simbol večnega življenja. Simbolizira popoln ciklus, dinamično popolnost. Vsaka lunina mena traja sedem dni in štiri obdobja lunarnega cikla sklepajo krog 28. Teden ima šest dni za delo in en dan za počitek. Mavrica ima šest barv, sedma je bela in v njej je sinteza šestih drugih. Sedem je sedmo stoletje in čas naseljevanja ljudi na območje KS…

2.5 Ptica

Ptica je zaradi letenja tako rekoč vnaprej določena za simboliko razmerij med nebom in zemljo. Ptica je simbol nebesnega sveta, nasprotnica kače, kot simbol zemeljskega sveta. Še bolj pa ptiči simbolizirajo duhovno stanje, angele, višja stanja bitja. V keltskem svetu je ptica na splošno glasnica ali pomočnica bogov in drugega sveta, bodisi, da gre za laboda na Irskem, žerjava ali čapljo v Galiji, gos v Veliki Britaniji ali vrano pri nas. Kakor po naključju, pa je vrana ali “galice” tudi stalni spremljevalec krajev KS Galicija.

Zakaj so bili izbrani ravno ti simboli, pričajo podatki o njih v knjigi simbolov.