Graščina Grmovje – Hofrain
Graščina se v srednjem veku ne omenja. Grmovje je bil plemiški dvorec, v lasti štajerskih deželnih stanov. Na posestvu tega dvora, ki se je imenovalo- v Govčah- je bila pozidana protestantska cerkev, ki so jo kasneje nasilno podrli. Leta 1681 je bila graščina upodobljena na Wischerjevem bakrorezu. Stavba je imela podložen, pravokotni tloris, bila je dvonadstropna. Na tej upodobljeni obliki je stal dvorec že v 16. ali 17. stoletju. Leta 1867 je tedanji lastnik pristavo podrl in na njenem mestu postavil nov dvorec. Dvorec je bil zgrajen v klasičnem slogu in je enonadstropen. Njegova notranjost je večinoma predelana. V vešlki sobi, ki je v osi stavbe v nadstropju, je ohranjen parket v obliki šahovnice iz hrastovih in javorjevih plošč. Prav tako so se na stropu ohranili kasetni okviri iz tramov. Ob zadnjih predelavah l. 1985 so na enem izmed stropov v nadstropju našli orientalsko poslikavo. Graščino je obdajal park. Ležal je na vzpetini ob cesti Pernovo- Galicija. Največ parkovnih dreves je ohranjenih na jugovzhodni strani, kjer je kapela. Ob koncu prejšnjega stoletja in v obdobju med obema vojnama so bili tukaj še vedno lastniki družine Ježovnik, ki je bila ena izmed najbogatejših veleposestniških rodbin v Spodnji Savinjski in Šaleški dolini. Poleg ogromnega posestva Arja vas (201 hektari) so ji pripadali tudi številni industrijski in obrtni obrati (kamnolomi, opekarna, 2 gostilni, kovaška in kolarska delavnica). K njim je spadala tudi graščina Grmovje ( Hofrain) s pripadajočim zemljiščem v skupni površini 116 hektarov.